Na Brežiškem so zaskrbljeni zaradi počasnosti postopkov za gradnjo zadnje spodnjesavske hidroelektrarne (HE) Mokrice, še posebej zaradi protipoplavne zaščite, ki jo bo ta omogočila. Do zdaj zgrajena zaščita v Krški vasi in Velikih Malencah lahko namreč ob nepoglobljenih strugah Krke in Save doseže nasproten učinek, je opozoril župan Ivan Molan.
Molan je ocenil, da nasipi, ki jih v okviru infrastrukture HE Brežice gradijo za protipoplavno zaščito Krške vasi in Velikih Malenc, brez poglobitve Krke in Save ne bodo zadostovali, in da bi se povodenj, v primeru, da bi dosegla obseg iz leta 2010, preko teh prelila še z večjo močjo.
Navedene ureditve bi morali po prvotnem načrtu končati že leta 2016, je dejal in dodal, da se prebivalci Krške vasi, Velikih Malenc in nekaterih drugih obrečnih območij za svoje premoženje bojijo o vsakem večjem neurju.
Z gradnjo infrastrukture HE Mokrice je po županovih pojasnilih povezana tudi gradnja nižjevodne protipoplavne zaščite v Ločah, Mihalovcu, Rigoncah in na Čatežu, roki za izgradnjo pa se podaljšujejo. Dodatno je po njegovem postopke za pridobivanje dokumentacije oz. dovoljenj zapletla pritožba okoljevarstvenikov, s katero se še ukvarja sodišče.
V brežiški občini sicer začetek gradnje HE Mokrice po najbolj optimističnih napovedih pričakujejo konec leta ali v začetku prihodnjega, rok za dokončanje leta 2022 pa je po Molanovi oceni "že skoraj neizvedljiv".
Po podatkih, ki so jih pristojni navedli ob lanski predstavitvi projekta HE Mokrice, naj bi celotna naložba skupaj z davkom stala dobrih 181 milijonov evrov. Energetski del naj bi po lanskih cenah stal skoraj 102 milijona evrov, Eles pa bi v energetsko omrežje za to naložbo vložil nekaj več kot 4,24 milijona evrov. Infrastrukturni del z mokriško vodno akumulacijo, gradnjo protipoplavne zaščite in druge infrastrukture naj bi stal nekaj več kot 75 milijonov evrov.
Denar za energetski del HE Mokrice bo v slabi tretjini zagotovila družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), razliko bodo pokrili z naknadnimi vplačili družbenikov, predvsem Gen energije in HSE. Infrastrukturni del nameravajo pokriti z denarjem sklada za vode, sklada za podnebne spremembe, z državnim vložkom in drugimi viri.
Infrastrukturni del naložbe bo med drugim obsegal gradnjo 12,3 kilometra drenažnih kanalov, skoraj 3,6 kilometra nasipov in osem kilometrov dolgega ter 450 metrov širokega akumulacijskega jezera z 1,9 milijona kvadratnih metrov vodne površine in 2,6 milijona kubičnih metrov vode.
Po podatkih HESS bo 28-megavatna HE Mokrice pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi cevnimi agregati pretoka 500 kubičnih metrov na sekundo, s petimi pretočnimi polji in povprečno letno proizvodnjo 131 gigavatnih ur. Območje njenega vpliva naj bi segalo od sotočja Save s Krko pri Brežicah do meje s Hrvaško. Predvidena je sonaravna ureditev sotočja, s katero bi ohranili Krkin ekosistem in veduto njenega izlivnega odseka.
V krški Gen energiji, pod okrilje katere spada tudi HESS, so STA v sredo povedali, da začetek gradnje HE Mokrice s polaganjem temeljnega kamna pričakujejo v jeseni.
Brežiški župan Ivan Molan o protipoplavni zaščiti
