Potem, ko sta Jure in Rok na prvi šolski dan preverila dogajanje po osnovnih šolah na našem koncu, sta v torkovem jutru pokukala še v srednje šole.
Poleg dolenjskih sta pod drobnogled vzela tudi posavske in belokranjske srednje šole. Tako sta poklicala v Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice, pa na Ekonomsko šolo Novo mesto, Srednjo šolo Črnomelj in seveda na Šolski center Novo mesto ter preverila, kaj ravnatelji želijo svojim dijakom.
Ob tem pa sta se Jure in Rok spomnila tudi svojih srednješolskih dni.»Srednjo šolo si bom najbolj zapomnil po sklenjenih prijateljstvih,« pravi Jure. »Še s kar nekaj bivšimi sošolci imamo redne stike in druženja in to so eni najboljših prijateljev in prijateljic. Drugače sem bil pa v srednji šoli priden učenec...Brez neupravičenih ur, brez popravnih izpitov, v štirih letih pa sem imel samo eno grajo iz matematike, pa še to "ponesreči", saj mi drugače matematika nikoli ni delala težav, tako da sem tudi tisto grajo popravil s štirico takoj, ko je bilo možno, očitno so mi takrat hormoni malo podivjali«, v smehu srednješolske spomine obuja Jure. »V šoli sem bil tako priden, da sem na koncu četrtega letnika bil edini fant v razredu, ki je srednjo šolo speljal brez popravnih izpitov.«
Pri Roku pa je bila srednja šola kot nek nov začetek. »Zamenjala se je skoraj čisto vsa družba, takrat smo začeli že malo bol resno za puncami letat in punce za nami, ker smo igral v bendu. Ne, nismo bili dobri, smo pa igrali,« se tistih časov zelo dobro spominja Krkaš. Imel je precej zanimive zadolžitve. »Bil sem predsednik razreda, tako da sem se ponavadi jaz dogovarjal za kolektivno špricanje pouka, res da smo se malo manj učili, smo pa veliko bolj uživali. Vse to so mi seveda dopuščali samo zato, ker so bile ocene dobre in ker ni bilo nekih resnih problemov.«
Strinjala sta se, da je bilo to res eno najlepših obdobij. A le, če odštejeta nekaj. Kaj? Preverite v priložene posnetku.