Letos med 16. in 22. septembrom poteka tradicionalni Evropski teden mobilnosti, pod sloganom: Izberi čistejši način prevoza!
NOSILNA TEMA EVROPSKEGA TEDNA MOBILNOSTI 2020
ETM spodbuja uporabo trajnostnih načinov mobilnosti, med katere prištevamo javni potniški promet, kolesarjenje, hojo in alternativne oblike mobilnosti, kot sta deljena uporaba avtomobila ali sopotništvo. Letošnji že 19. ETM, ki ga koordinira Ministrstvo za infrastrukturo, bo spodbujal čistejše načine prevoza med prebivalci. Avtomobilski promet je pri nas eden največjih onesnaževalcev okolja, saj prispeva največji delež toplogrednih plinov in je s tem eden ključnih povzročiteljev podnebnih sprememb. Zato je aktivno spodbujanje trajnostne mobilnosti eden od pomembnejših dolgoročnih ukrepov na področju varovanja okolja.
Evropska agencija za okolje (EEA) potrjuje, da so se škodljivi izpusti iz prometa na ravni EU v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 povečali. Podatek o tem, da so se škodljivi izpusti iz prometa med letoma 1990 in 2020 povečali za 28 odstotkov, navaja v svojem poročilu Evropska agencija za okolje.
Onesnažen zrak je neposredno povezan z velikim številom prezgodnjih smrti. Posledica onesnaženega zraka je povečanje umrljivosti zaradi bolezni dihal. K umrljivosti zaradi bolezni dihal prispevajo tudi kajenje, različne bolezni in slabše socialno-ekonomske razmere, v katerih živi posameznik. V vseh evropskih državah je na letni ravni to več kot 400.000 smrti skupaj. V letu 2015 je bilo v Sloveniji 1830 smrti neposredno povezanih z onesnaženim zrakom, kar je povprečno 5 smrti na dan.
Motoriziran promet je pomemben vir emisij toplogrednih plinov, ki pospešuje podnebne spremembe. Izpusti toplogrednih plinov iz prometa so se v Sloveniji do leta 2014 povečali za 166 odstotkov glede na leto 1986. Tudi v EU so izpusti toplogrednih plinov po znižanju v obdobju od 2008 do 2013 znova narasli, medtem ko so v obdobju od 1990 do 2014 narasli za 13 odstotkov (v Sloveniji v tem času za slabih 97 odstotkov). Glavni vir toplogrednih plinov je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Delež, ki ga imajo izpusti iz prometa v skupnih izpustih toplogrednih plinov (32,5 odstotka leta 2014) in ne dovolj učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanja Slovenije za dosego sprejetih obveznosti.
O EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI
Evropski dan brez avtomobila je bil prvič organiziran v Franciji leta 1998, zamišljen pa je bil kot priložnost, s katero lahko mesta pokažejo svoja prizadevanja za varstvo okolja. ETM na evropski ravni, kot ga poznamo danes, so prvič organizirali leta 2002. Vsakega 22. septembra lahko lokalne skupnosti predstavijo svoja mestna središča v drugačni luči in izvedejo ključne dejavnosti, namenjene omejevanju avtomobilskega prometa na določenih območjih, spodbujanju uporabe trajnostnih oblik prevoza, med katere spada tudi hoja, ter ozaveščanju prebivalcev o vplivih njihove izbire potovalnega načina. V Sloveniji letos poteka že 19. leto zapored.
V Sloveniji je lani v Evropskem tednu mobilnosti (ETM), ki aktivno spodbuja k uporabi trajnostnih načinov premikanja, sodelovalo rekordnih 80 občin. Letos v Evropskem tednu mobilnosti sodeluje 78 slovenskih občin, kar je glede na trenutne zaostrene
razmere v državi pri organizaciji aktivnosti in dogodkov spodbuden podatek. Občine bodo septembra svoje občane spodbujale k čistemu načinu prevoza, same pa bodo k promociji uporabe trajnostnih
načinov mobilnosti prispevale z različnimi aktivnostmi. Njihove programe, ki jih bodo izvajali med 16.
in 22. septembrom, si boste lahko ogledali na tedenmobilnosti.si.
ZANIMIVOSTI O TRAJNOSTNI MOBILNOSTI
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povprečno slovenski vozniki in potniki v avtomobilu preživijo skoraj eno uro na dan oziroma 55 minut, na mestnem avtobusu pa 40 minut.
Vozniki avtomobilov, ki so spremenili svoje navade in začeli uporabljati javni prevoz, so zaradi te spremembe začeli tudi več hoditi. S hojo do postajališč javnega prevoza so lažje začeli dosegati norme gibanja za vzdrževanje zdravega življenjskega sloga, posledično pa so izgubili okoli dva kilograma telesne mase.
V 15 letih se je v Sloveniji zmanjšal delež otrok, ki hodijo v šolo peš. Pred 15 leti je bilo teh otrok 75 odstotkov, danes pa le še 25 odstotkov. S tem lahko v primerjavi z letom 2005 povezujemo tako večji delež predebelih otrok kot tudi manjši delež otrok, ki dosegajo standarde fizične aktivnosti.